Zakon o društvih (ZDru)

	Zakon o društvih (ZDru)

Prva objava: Uradni list RS, št. 60-2789/1995, stran 4746

Datum objave: 20.10.1995 Veljavnost: od 4.11.1995

Zadnja sprememba, upoštevana v čistopisu: Uradni list RS, št. 80-3535/2004, stran 9722

Datum objave: 23.7.2004 Veljavnost: od 24.7.2004

Opis spremembe: Razveljavitev 36. člena.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje

fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih

interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu s tem

zakonom.

Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne

dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

3. člen

Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnost ter način

delovanja s svojim temeljnim aktom, v skladu s pravnim redom

Republike Slovenije.

Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status

društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje

presega interese njegovih članov.

4. člen

Iz imena društva mora biti razvidno, da gre za združevanje po tem

zakonu in dejavnost društva.

Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme

biti zavajajoče ali žaljivo.

Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime

ali del imena državnega organa ali institucije, gospodarske

družbe oziroma zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mora

predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za

uporabo njenega imena potrebna privolitev njenih zakonitih

dedičev.

Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano

ime.

Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od

njegovega že registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo

povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo

izpodbijati odločbo o vpisu kasneje registriranega društva v

vpisa društva v register društev.

5. člen

Vsakdo lahko postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji.

Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta

starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od

mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa

mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati

pisno soglasje.

Posebne pravice in dolžnosti članov iz prejšnjega odstavka, ureja

temeljni akt društva.

6. člen

Po določbah tega zakona lahko društva ustanavljajo tudi tujci,

ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno

prebivališče več kot eno leto.

Tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem

aktu.

7. člen

Delo društva je javno.

Podatki, vpisani v register društev in evidence iz 13. in 14.

člena tega zakona, so javni.

V registru društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:

- osebno ime zastopnika društva (registrska knjiga),

- osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega

prebivališča ustanoviteljev društva (zbirka listin).

V evidencah iz 13. in 14. člena zakona se obdelujejo osebni

podatki o osebnem imenu zastopnika mednarodnega društva ali zveze

mednarodnih društev v Republiki Sloveniji.

II. USTANOVITEV DRUŠTVA

8. člen

Društvo lahko ustanovijo osebe, ki so dopolnile 18 let.

Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi

in temeljni akt društva.

9. člen

Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen

in naloge društva; način včlanjevanja in prenehanje članstva;

način upravljanja društva; pravice in dolžnosti članov;

zastopanje društva; financiranje društva in način opravljanja

nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način

prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru;

način zagotavljanja javnosti dela društva in način sprejemanja

sprememb in dopolnitev temeljnega akta.

********************

Črtan (Uradni list RS, št. 89-4265/1999)

(glej opombo (2))

(Spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva sprejme najvišji

organ društva.)

********************

10. člen

Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji k

drugemu društvu.

Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h kateremu

se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik spojenih

oziroma pripojenih društev.

11. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko najmanj dve

društvi ustanovita zvezo društev.

Zveza društev se ustanovi s pogodbo med društvi, ki jo na podlagi

odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki.

V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja

zveze.

Za zvezo društev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

12. člen

Ta zakon se uporablja tudi za mednarodno društvo ali zvezo

mednarodnih društev, če se ustanovi ali ima sedež na območju

Republike Slovenije.

13. člen

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki jim je na

podlagi mednarodnih pogodb v Sloveniji priznan status pravne

osebe, morajo pred uveljavljanjem tega statusa predložiti

ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, akt o ustanovitvi,

temeljni akt, dokazilo o registraciji po pravu države pogodbenice

in druga dokazila o izpolnjevanju pogojev iz mednarodne pogodbe.

Na podlagi predložitve dokumentov iz prvega odstavka tega člena

vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, evidenco

mednarodnih društev in zvez mednarodnih društev.

14. člen

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki so

ustanovljena po tujem pravu, razen tistih iz 13. člena tega

zakona, lahko delujejo na območju Slovenije, če dobijo dovoljenje

Vlade Republike Slovenije.

Ta društva se evidentirajo pri ministrstvu, pristojnem za

notranje zadeve.

Vlagatelj mora zahtevi priložiti temeljni akt, dokazilo državnega

organa o registraciji oziroma pridobitvi pravne osebnosti,

dokazilo o delovanju na območju najmanj dveh držav, osebno ime

zastopnika in naslov mednarodnega društva ali zveze mednarodnih

društev.

15. člen

Društvo lahko v svojem temeljnem aktu uredi pravice in dolžnosti

simpatizerjev in častnih članov.

III. REGISTRACIJA DRUŠTVA

16. člen

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju

katere je sedež društva (v nadaljevanju: pristojni organ).

O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo,

pristojno za notranje zadeve.

17. člen

Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti zapisnik

ustanovnega zbora, dva izvoda temeljnega akta in seznam z

osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, rojstni datum,

državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi

overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva.

18. člen

Pristojni organ je dolžan o zahtevi iz 17. člena tega zakona

odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.

Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da

temeljni akt ali ime društva ni v skladu z določbami tega zakona,

opozori na to vlagatelja in mu določi rok, v katerem je potrebno

zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme

biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.

Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni vloge oziroma

ne uskladi temeljnega akta ali imena društva, se šteje, da je

umaknilo zahtevo za registracijo.

Kadar je odločitev pristojnega organa o registraciji odvisna od

rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku

registracije sporno, pristojni organ postopek registracije

društva prekine in napoti udeleženca postopka, ki ugovarja

registraciji, da v primernem roku začne pravdni oziroma drug

ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.

19. člen

Z registracijo postane društvo pravna oseba zasebnega prava.

20. člen

Če društvo spremeni temeljni akt ali zastopnika društva, mora

vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale

spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik

sestanka, na katerem so bile sprejete spremembe. Če je bil

spremenjen temeljni akt, mora društvo zahtevi priložiti dva

izvoda novega temeljnega akta.

V primeru sprememb temeljnega akta se smiselno uporabljajo

določbe 17. in 18. člena tega zakona.

20a. člen

Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo,

oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma

njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih

statusnih spremembah.

Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo dveh

ali več društev, je potrebno priložiti sklepe vseh društev z

odločitvijo o spojitvi, zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je

nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo

sprejelo nov temeljni akt in izvolilo zastopnika društva, ter

temeljni akt novega društva v dveh izvodih. Vlogi za registracijo

pripojitve društva je potrebno priložiti sklepe vseh društev z

odločitvijo o pripojitvi.

Za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, ali

registracijo pripojitve društva se smiselno uporabljajo določbe

18. člena zakona.

Društvo, ki je zaradi spojitve ali pripojitve prenehalo, se iz

registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega

društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

IV. FINANCIRANJE

21. člen

Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:

- s članarino,

- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

- z darili in volili,

- s prispevki donatorjev,

- iz javnih sredstev in

- iz drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek

prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti,

za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

22. člen

Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod

pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora

biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja

v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti

z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali

sorodne pogodbe.

23. člen

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z

neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti iz prejšnjega

člena, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog društva,

v skladu s temeljnim aktom.

24. člen

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno- materialnem

poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali

posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim

standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.

25. člen

Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme društvo, mora

prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva

ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega

standarda za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija, in

določbami temeljnega ali posebnega akta društva.

Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov,

do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta.

Pooblaščena organizacija ravna s podatki skladno s predpisi o

računovodstvu.

26. člen

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito

porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje

dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

V. PRENEHANJE DRUŠTVA

27. člen

Društvo lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi

društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu ali po samem zakonu.

28. člen

Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju društva.

Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva,

ustanovljenega na podlagi tega zakona, na katerega se po

poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če takega

društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu društva iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik

društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ. Sklepu mora

priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega

je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva,

višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos

premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.

28a. člen

Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni

deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki

obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do

društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo upravni organ

izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev.

V primeru, da upniki obvestijo pristojni organ o svojih

terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da

pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlagajo uvedbo postopka

iz 31. člena tega zakona in mu o tem predložijo dokazilo.

29. člen

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali

če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne

ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni,

rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno,

rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja

k nasilju in vojni.

Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ

z odločbo.

Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno veljajo

določbe prvega odstavka 28.a člena.

Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa

nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, morajo v

nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da so

predlagali uvedbo postopka iz 31. člena tega zakona, v nasprotnem

primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz

registra društev.

30. člen

Pristojni organ v primerih iz 28. in 29. člena tega zakona na

podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra.

31. člen

Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in v primerih

iz drugega odstavka 28.a člena ter v primerih prenehanja društva

po 29. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja društva

pristojno sodišče, skladno s predpisi o likvidaciji. Odločitev

nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva,

pa postopka ne predlagajo upniki, ga predlaga sodišču pristojni

organ.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

32. člen

S kaznijo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:

1. prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom

(3. člen);

2. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena

(peti odstavek 4. člena);

3. spremeni temeljni akt ali zastopnika društva in v roku ne

vloži zahteve za spremembo registracije (prvi odstavek 20.

člena);

4. opravlja dejavnost, ki ni v skladu z nameni in nalogami

društva (prvi odstavek 22. člena);

5. ne porabi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki za

izvajanje osnovne dejavnosti društva (tretji odstavek 21. člena

in 23. člen);

6. neresnično izkazuje podatke o finančno-materialnem poslovanju

oziroma poročila o poslovanju v roku ne predloži organizaciji,

pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (25. člen).

7. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri

registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki

je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva,

(20.a člen).

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz

prejšnjega odstavka tega člena tudi zastopnik društva.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

Društvo, ki je bilo ustanovljeno po zakonu o društvih (Uradni

list SRS, št. 37/74 in 42/86), nadaljuje delo po določbah tega

zakona, svoje temeljne akte in delovanje pa mora v primeru

neskladnosti uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku dveh let

od začetka veljavnosti tega zakona. Pristojnemu organu mora

predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime

zastopnika društva.

34. člen

Za društva, ki so bila registrirana po dosedanjih predpisih pri

Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, odstopi

ministrstvo celoten spis pristojnemu organu.

35. člen

Minister za notranje zadeve izda natančnejše predpise, s katerimi

določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev, v roku

treh mesecev od začetka veljavnosti tega zakona.

36. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 80-3535/2004)

(glej opombo (3))

(Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij

preverja zakonitost in pravilnost izvajanja predpisov, ki urejajo

finančno-materialno poslovanje društev, ki razpolagajo z družbeno

lastnino, dokler se ta lastninsko ne preoblikuje.)

********************

37. člen

Družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan

uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s

posebnimi zakoni.

Do uveljavitve posebnih zakonov iz prejšnjega odstavka, društva

kot dober gospodar upravljajo in gospodarijo z družbeno lastnino,

s katero razpolagajo. Lastninska razmerja in druga pravna

upravičenja društev na tej lastnini se do sprejema teh zakonov ne

morejo spreminjati.

38. člen

Status društva, ki deluje v javnem interesu podeli društvu

minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na

katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom

pridobitve, ki se določijo s posebnimi zakoni.

Če deluje društvo na področjih, ki so v pristojnosti več

ministrstev, odloči o pridobitvi statusa društva iz prejšnjega

odstavka minister, ki je pristojen za pretežni del dejavnosti

društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrov.

Če društvo deluje na področju, za katerega ni pristojno nobeno

ministrstvo, odloča o podelitvi statusa društva iz prvega

odstavka tega člena minister, pristojen za upravo.

O podelitvi, podaljšanju oziroma odvzemu statusa društva, ki

deluje v javnem interesu, mora pristojno ministrstvo v 8 dneh

obvestiti pristojni organ.

Do uveljavitve posebnih predpisov iz 3. člena tega zakona določi

kriterije, na podlagi katerih se društvom podeli status društva,

ki deluje v javnem interesu, pristojno ministrstvo, v treh

mesecih od uveljavitve tega zakona.

39. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o

društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86).

Do izdaje predpisov iz 35. člena se uporabljajo določbe

pravilnika o registru društev (Uradni list SRS, št. 5/75).

40. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije.

********************

(Objavljeno 20.10.1995)

********************

(1) Odločba ustavnega sodišča, št. U-I-391/96 z dne 11.6.1998,

o ugotovitvi neskladnosti dela drugega odstavka 5. člena zakona o

društvih z ustavo, o razveljavitvi dela drugega odstavka istega

člena, ter o razveljavitvi dela 8. člena in 10. člena zakona o

društvih (Uradni list RS, št. 49-2163/1998), objavljena 3.7.1998,

določa:

"1. V drugem odstavku 5. člena zakona o društvih (Uradni list RS,

št. 60/95) določba o načinu včlanjevanja mladoletnika do

dopolnjenega 15. leta starosti ni v skladu z ustavo - besede "ki

ga tudi zastopa v organih društva", pa se razveljavijo.

Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladnost z ustavo odpraviti v

enem letu po objavi te odločbe.

2. V 8. členu istega zakona se razveljavi del besedila, ki se

glasi: "Društvo lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih

državljanov Republike Slovenije, ki".

3. Člen 10 istega zakona se razveljavi."

********************

(2) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih (ZDru-A)

(Uradni list RS, št. 89-4265/1999), objavljen 4.11.1999, velja od

19.11.1999

********************

(3) Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za

revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (ZUARLPP)

(Uradni list RS, št. 80-3535/2004), objavljen 23.7.2004, ki

velja od 24.7.2004, določa tudi:

"5. člen

(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati:

...

- 36. člen Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 -

odločba US in 89/99).

..."

********************